Domačini imenujejo novi grad tudi »Gornji grad« ali »Krajnikov grad«. Zadnje ime je bilo povzeto po domačem imenu bližnje domačije.

Južno od naselbine na desnem bregu Hudinje je v zadnji četrtini 13. stoletja v zgodnji gotski dobi nastal Novi grad, ki je bil prvič omenjen leta 1322 in je imel podobno usodo kot Stari grad. Upravljali so ga vitezi Viljem in Bertold Strassberger (1301) in krški ministeriali vitezi Vitanjski. Leta 1429 je rodovina vitanjskih vitezov izumrla. Za tem so grad upravljali Tomaž Auer, od 1430 Martin Wegner, nato Jošt Mashaimer, 1439 pa vitez Lindeški. Od 1515 ga je upravljal Ahac Schrott z Žovneka, od 1620 pa rodbina Lamberg. Leta 1734 je papež Klemen XI. dovolil v gradu kapelo. Grad so opustili po letu 1748, ko je vanj udarila strela in ga je zajel požar.

Novi grad je bil mogočen kompleks zgradb. Njegovo jedro so tvorili mogočen in visok stanovanjski stolp s pomožnimi stolpiči, obrambni stolp in stolpič z grajsko kapelo. Zasnovo je obdajalo renesančno obzidje s petimi polkrožnimi stolpi. Dostop je bil težaven in z gradu lahko obvladljiv.